Pozitivna psihologija

Najlažja predstavitev pozitivne psihologije je, če rečemo, da je študija o sreči. O tem, kako iz svojega življenja “iztisniti” največ: zadovoljstva, dobrega počutja, prijetnih čustev in še in še. Bolj strokovna razlaga je, da je pozitivna psihologija znanstveno področje, ki preučuje človekovo ravnanje, delovanje in uspešnost na več ravneh bivanja, vključno z biološko, osebnostno, organizacijsko, družbeno, kulturološko in globalno dimenzijo dimenzijo življenja.

V literaturi se ob predstavitvi pozitivne psihologije pogostokrat pojavlja tudi starogrški izraz “Eudaimonia” (gr. “eu-” dobro, “-daimōn” razpoloženje) ali evdemonija, kar pomeni “dobro življenje”. Takšno, ki je polno dobrega počutja, osebnega zadovoljstva in sreče.

Čeprav sta celostno odkrivanje resnice o sreči in iskanje odgovora na vprašanje “Kaj je dobro življenje?” stara več kot dve tisočletji (z začetki pri Platonu in Aristotlu), pa o pozitivni psihologiji govorimo manj kot dve desetletji. Zametki segajo v leto 1998, ko so ameriški psihologi oblikovali novo vejo psihologije, izraz pa je pri nas postal popularnejši šele zadnjih nekaj let.

Od starega razmišljanja k novemu

Pozitivna psihologija gotovo preusmerja pozornost na drugi konec naših življenj. Zato pa ji rečemo “pozitivna”. Z malo sarkazma, če ne bi bilo pozitivne psihologije, ne bi bilo tudi vsega ostalega pozitivnega. Denimo pozitivnih misli, pozitivnega počutja in vzdušja.  🙂

A gre za veliko več in bolj poglobljeno preusmeritev: je nadgradnja preučevanja različnih nevroz, psihoz, kliničnih simptomov, razvojnih zastojev in temnih plati človekove osebnosti. Pozitivna psihologija raziskuje človekove vire in moči. Njegov potencial!

pozitivna psihologija sreča zadovoljstvo evdemonija Mindtectonica
Razvoj sodobnega človeka je na nekakšni prelomnici – bolj kot kadarkoli doslej se slednji zaveda, kako lahko uporabi tudi lastne mentalne vire in moči, da ustvari prijetno, dobro življenje, polno zanosa, sreče in prijetnih čustev.

Na katera vprašanja išče odgovore pozitivna psihologija?

V središču so torej svetle človekove plati osebnosti. Kaj deluje, kako učinkovito priti do boljšega počutja.

  1. Kako lahko posameznik razvija svojo ustvarjalnost ali kreativnost?
  2. Kaj ga navdušuje in navdihuje ter kako biti v zanosu?
  3. Kako se zavedati samega sebe, zlasti svojih čustev (prijetnih in tudi manj prijetnih)?
  4. Zakaj neprijetna čustva ne odpraviti, pač pa se teh bolje zavedati in jih upoštevati?
  5. Kako spremeniti sebe v boljšo, bolj zavedajočo se osebo?
  6. Kakšen odnos do sebe privzgojiti in katera orodja ali tehnike uporabiti?
  7. Kaj deluje kot obliž takrat, ko začutimo stres ali smo v neki stresni situaciji?
  8. S čim vzgojiti dobra, pozitivna prepričanja o vsem, kar nas obkroža?
  9. Kako na posameznikovo telo in um delujeta naklonjenost in dobrota?
  10. Zakaj hvaležnost omogoča eno najboljših oblik zadovoljstva – ne samo tistemu, ki smo mu hvaležni, pač pa tistemu, ki hvaležnost izraža, torej samemu sebi?
  11. Kako biti pozoren na lepote in čarobnosti, ki nas obdajajo, in predvsem, kako to vpliva na nas?
  12. Kakšne možnosti ponuja duhovnost (in sploh ne nujno religioznost)?
  13. Kaj lahko spremenimo, da bodo naša življenja polna ljubezni, topline in veselja?
  14. Zakaj so cilji, ki jih je podzavestno v nas zasidrala okolica (npr. starši ali prijatelji), morda povsem napačni postavljeni?
  15. Ali je materialna blaginja res vse? Ali je denar res “sveta vladar” in pravi motivator?
  16. Zakaj denar porabljamo, trošimo za povsem napačne stvari in ob tem še verjamemo, da bomo srečnejši?
  17. Smo srečnejši, če ga (denar) uporabimo za druge ali zase?
  18. Kaj narediti za izpopolnjujoče odnose s tistimi, ki so jih imamo radi, jih cenimo ali živimo z njimi (nenazadnje, tudi s sodelavci preživite zajeten del vsakdana)?
  19. Kako lahko z dobrimi odnosi oplemenitimo in celo podaljšamo svoje življenje?

Našteli bi lahko še mnogo vprašanj, a verjamemo, da ste si ustvarili zelo dobro sliko. Da vse zgoraj navedeno vpliva na kakovost posameznikovega življenja, ni potrebno dodatno pojasnjevati. Dodamo pa lahko še, da odgovore na vsa ta vprašnja, načine, tehnike, uporabne nasvete in preizkušena orodja najdete na teh straneh. Nekateri so zapisani v ločenih kategorijah z ikonami:

Čuječnost, Meditacija, Motivacija, Produktivnost in Odnosi

Izpostavljene tematike:

Ker pa dobršni del vsebin ne sodi v nobeno od kategorij, ostale tematike predstavljamo v tem sklopu, Pozitivna psihologija. Takšne teme so (vključno z mini slovarjem):

  • Hvaležnost (angl. Gratitude)
  • Dobrota, naklonjenost (angl. Kindness)
  • Sočutje (angl. Compassion)
  • Navezanost (angl. Attachment)
  • Samostojnost, neodvisnost (angl. Autonomy)
  • Prilagodljivost (angl. Resilience)
  • Podoživljanje, načrtno ustvarjanje užitkov (angl. Savoring)
  • Ustvarjalnost (angl. Creativity)
  • Zanos (angl. Flow)
  • Dobro počutje (angl. Well-being)
  • Sprostitev (angl. Relaxation)
  • Tesnoba, nelagodje (angl. Anxiety)
  • Potrtost, depresija (angl. Depression)
  • Sprava, pobotanje (angl. Reconciliation)
  • Odpuščanje (sebi in drugim) (angl. Forgiveness)
  • Duhovnost (angl. Spirituality)
  • Spanje
  • Gibanje in rekreacija
  • Zdrava prehrana
  • null

    Pozitivna psihologija

    Nahajate se v tem poglavju

Ključne prednosti pozitivne psihologije

  • Zmanjšanje stresa

    Učinkovito vpliva na telesno in mentalno počutje ter odpravlja simptome stresa.

Članki v kategoriji Pozitivna psihologija: