Kdaj ste zadnjič pomagali kolegu na delovnem mestu? Pomoč pri delu je lahko v različnih oblikah – na primer pri usposabljanju pripravnika, kot tolažba kolega v stiski ali s prevzemanjem dodatnega dela za dokončanje skupneg projekta. Če obstaja v vaši organizaciji precejšnja mera medsebojnega konkuriranje med zaposlenimi in je delo precej individualizirano – ali če sodite med tistih 35% zaposlenih, ki so preobremenjeni s svojim delom – pomagati drugim na delovnem mestu morda ni na vrhu seznama prednostnih nalog. Vendar raziskave kažejo, da delovna mesta, ki si medsebojno pomagajo, dejansko delujejo bolje; podjetja proizvajajo kakovostnejše izdelke in lažje povečajo prodajo. In občutki zadovoljstva pri pomaganju drugemu so več kot očitni. Če se ne morete spomniti, ko ste zadnjič “podali roko […]
Blog in vsebine
Kje naj vaš pes spi ponoči? Nad tem bodo ljubitelji psov navdušeni (oni drugi pač ne): Dovoliti štirinožnemu kosmatincu spati v vaši spalnici je pravzaprav dobro za vas! Sodeč po raziskavi, predstavljeni v nadaljevanju, spanje psa v vaši spalnici dejansko pomaga pri vašem osebnem počitku.
Čuječnost ali v angleščini Mindfulness je danes vse bolj priljubljena veščina, ki jo lahko razvije in prakticira vsakdo. Čuječnost se uvaja v podjetja, bolnišnice, dome za ostarele, centre za vojne veterane, pa tudi v osnovne šole, vrtce in profesionalni šport. Od kod izvira ta trend? Kakšni so učinki? Kako jo vpletemo v naš vsakdanjik?
“Politik naj bo!” sta rekla starša. Verjela sta v svojega edinca in ga vzgajala v svojem duhu. “Cenjen bo. Bogat in vpliven. Predvsem pa srečen!” A zgodila se jima je krivica. Poba je iskal le eno – kako s čim manj napora priti do vsega naštetega. Če ne želite, da bo vaš otrok srečen, ga pošljite v … politiko!
Vzemite si trenutek in se razglejte po pisarnah. Lahko so tiste v vašem podjetju, lahko pa tudi pri stranki ali partnerskem podjetju. Dandanašnje delovno mesto je prišlo zelo daleč. Pisarne vaših staršev – delo od sedmih do treh (ali morda od osmih do štirih), kupi papirja, map in fasciklov, polne mize pripomočkov pri delu. Pri slednjem mislim predvsem na gromozanske naprave, od zaslonov do tiskalnikov. Morda se spomnite še pisalnih in računskih strojev, ki so na papir sproti vtiskovali vse, kar je oseba počela. Vse te stvari so postopoma tonile v pozabo in romale v najbolj oddaljene omare. V tem času je tehnologija vodila pojav inovativnih delovnih mest; takšnih, ki so čim bolj prilagodljiva. Fleksibilna.
Projekti v službi. Pehanje za rezultati. Dokazovanje. Ciljanje na napredovanje. Usklajevanje družinskih aktivnosti. Hitenje med tem in onim opravkom. Včasih se zvrsti preprosto preveč in tako komajda upravljamo naša življenja skozi čas. Kaj storiti? Ne bodite kot Marko! Kdo? 🙂
Eden najbolj vročih poklicev 21. stoletja je manager za srečo pri delu. Morda ste slišali že izraz “skrbnik za srečo” ali “vodja za srečo pri delu”. Morda angleško različico Happiness Manager ali Chief Happiness Officer. Standardni naziv ali opis delovnega mesta je zaenkrat še v nastajanju. A podjetja se tudi v pri nas vse bolj zavedajo, kako pomembno je skrbeti za dobro počutje. Učinki se kažejo v povečani motiviranosti, zavzetosti in poslovnih (tudi finančnih!) rezultatih. Kaj Chief Happiness Officer ali manager za srečo pravzaprav počne? Kaj so njegove glavne naloge?
“Saj poznaš tisto: šef hodi naokoli, vihra po firmi in išče najboljšo tarčo, da vanjo nacilja svoj projektil,” mi je v pogovoru pred dnevi omenil kolega. Ahhh, tisti izjemni trenutek, ko podoživiš vojaške tendence managerja, da v nekoga sproži projektil, t. j. voden izstrelek. Skoraj gotovo neupravičeno, zagotovo pa nekonstruktivno in brez pozitivnih učinkov. “Poznam, poznam. Projektili so mi dobro znani,” mu odvrnem.
V prejšnjem prispevku na blogu sem zapisal, kako se spopasti s frustracijami. Tokrat poglejmo še druga najpogostejša neprijetna čustva pri delu, brez katerih prav tako ne gre. Zaskrbljenost, živčna napetost, jeza, nevšečnosti ter seveda nezadovoljstvo in razočaranje. Kaj lahko storite, ko prepoznate zgodnje znake naštetih? Kako se spopasti, da jih zaustavite in s tem preprečite, da bi vplivala na vaš položaj ali ugled v službi?
Zakaj so čustva pri delu pomembna? Bi bilo bolje biti kareda hladnokrven in zadržan od trenutka, ko vstopimo v podjetje (kjer delamo, seveda)? Se vam dogaja, da morda vašo dobrodušnost, prijaznost in odkritost drugi izkoriščajo njim v prid? Je čustva pri delu sploh primerno izražati, če gre za zaskrbljenost, jezo ali strah?