Manager za srečo v podjetju

Manager za srečo v podjetju Chief Happiness Officer Mind tectonica mindtectonica

Eden najbolj vročih poklicev 21. stoletja je manager za srečo pri delu. Morda ste slišali že izraz “skrbnik za srečo” ali “vodja za srečo pri delu”. Morda angleško različico Happiness Manager ali Chief Happiness Officer. Standardni naziv ali opis delovnega mesta je zaenkrat še v nastajanju. A podjetja se tudi v pri nas vse bolj zavedajo, kako pomembno je skrbeti za dobro počutje. Učinki se kažejo v povečani motiviranosti, zavzetosti in poslovnih (tudi finančnih!) rezultatih. Kaj Chief Happiness Officer ali manager za srečo pravzaprav počne? Kaj so njegove glavne naloge?

 

 

Kdo je manager za srečo?

Manager za srečo pri delu je oseba, ki je 100% predana poslanstvu in zavzeta nalogi, da ustvarja druge 100% predane in zavzete osebe. Najprej seveda pomeni, da je tudi sama srečna. Nekdo, ki izžareva energijo. Tak, ki širi pozitivno naravnost tudi pri drugih sodelavcih, slednji pa se v njegovi bližini počutijo prijetno tako pri samem delu kot tudi neformalnih druženjih. Samo takšna oseba lahko s svojimi sposobnosti, znanjem in strastjo pomaga ustvarjati srečno podjetje in zaposlene, ki ga sestavljajo.

 

Kaj počne manager za srečo pri delu?

Gradi zadovoljstvo posameznika pri njegovem delu ter išče optimalne oblike v vsaki organizaciji, enoti in skupini zaposlenih za povečanje njihove delovne učinkovitost. Temeljni cilj je seveda ustvariti prijetno delovno okolje za vsakega sodelavca, pa naj bo to pozitivno vzdušje, dobra klima, pripadnost ali zavzetost pri samem delu.

 

Kaj so glavne naloge? Kako pri tem začeti?

Spremljanje in analiziranje posameznika in skupin (tima, neke enote ali celotne podjetja), spodbujanje odprtosti in osebne energije pri delu. Osebno menim, da je primarna naloga vodje za grajenje zadovoljstva in sreče pri delu to, da pri vsakem sodelavcu preveri, ali ne samo razume, temveč dejansko verjame:

  • da ima njegovo delo pravi smoter,
  • da ima njegova vloga resničen smisel ter
  • da njegov prispevek pomembno vpliva k uspešnosti podjetja.

Pri tem ne sme iti za vsiljeno prepričevanje, pač pa ponuditi podporo, da posameznik aktivno sodeluje ali celo sam prevzame pobudo, da iz sebe izlušči največ. Da postane najboljša različica samega sebe.

 

Zakaj je vloga managerja za srečo tako pomembna?

Zadnjih deset, petnajst let se izrazito opaža naša vse večja vpetost v delo, ki ga opravljamo. Že samo večji obseg delovnih nalog in razširjenost digitalne komunikacije sta nas pripeljala do tega. Z mobilnimi telefoni počnemo toliko stvari za službo, tudi kadar nismo v službi. Mnogi – tik preden zaspijo – v postelji preverijo službene maile. Rečemo lahko, da (hote ali nehote) 24 ur na dan živimo za službo. Dolgoročno pa je za vsakega izmed nas to nevarno za naše zdravje (izgorelost, apatičnost, depresija). Podjetja to občutijo na različne načine: manjša storilnost, spremeni se klima, povečata se absentizem in fluktuacija, nenazadnje vedno več dobrih kadrov odide iz podjetja.

 

Se tega vse več podjetij tudi zaveda?

Zaposleni so daleč največji kapital, ki ga podjetje lahko kadarkoli ima. Meje posameznikovega potenciala so nepredstavljive. Prišli smo do trenutka, ko dosedanji način dela, preizkušene tehnike motiviranja in obstoječa orodja za večanje učinkovitosti ne delujejo več. Številne raziskave na ameriških in britanskih univerzah so povsem jasno dokazale, da metoda »korenčka in palice« ne deluje. Ali denimo, da je denarna nagrada na dolgi rok prej slab kot pa dober motivator. Zato se vodstveni kadri tega zavedajo bolj kot kadarkoli prej. Tudi v Sloveniji. Posledično je vse več podjetij, ki išče druge načine za povečanje posameznikovega potenciala. Več o učinkih v tem prispevku.

Zlasti v ZDA ter nekaterih zahodnoevropskih in skandinavskih državah so pri temi razmišljanji mnogo pred nami, z zamikom pa se ta trend postopoma širi tudi k nam. Primeri iz drugih držav:

  • V ZDA je ta hip največ Chief Happiness Officerjev v velikih korporacijah, zlasti tehnoloških podjetjih, ki so pripravljena investirati v vse, kar prispeva k zadovoljstvu. Tudi v posebne sobe za sproščanje, spalne komore, fitnes prostor, spletna orodja za deljene hvaležnosti/sočutja sodelavcu, druženja na najbolj eksotičnih lokacijah, maserje in guruje za spodbujanje čuječnosti in podobno.
  • V Veliki Britaniji obstajajo posebne agencije za grajenje sreče pri delu.
  • Švedska denimo intenzivno uvaja 6-urni delovnik, saj so že dognali, da krajši delovni čas ne povzroči manjše učinkovitosti zaposlenih, ki v resnici naredijo več, kot bi v 8 urah. Njegova storilnost se poveča denimo tudi zaradi tega, ker imajo tako več časa za ostale aktivnosti. Za družino, sprostitev doma, nenazadnje tudi za spanje.
  • Na več kot 100 šolah v Švici, Avstriji in Nemčiji (prvi primer, denimo, v Heidelbergu že leta 2007), uvajajo šolske programe za grajenje osebne sreče in zadovoljstva, da se otroci in mladi – še preden pridejo na trg dela – naučijo prisluhniti sebi, svojim čustvom in poiščejo sebi lastno vrednost.

 

Ima posameznikova zavzetost tudi vpliv na druge sodelavce ali ga ti vidijo kot pretirano ambicioznega, prepotentnega, rivalskega?

Odvisno, kako ta zavzet zaposleni to izraža. Prav gotovo se zavzetost in navdušenje lahko prelivata na druge, če sta pravilno usmerjena v moč sodelovanja. Ko smo srečni, oddajamo vibracije in to drugi tudi čutijo. Ko smo odkriti do sebe in do drugih (to je, ko pokažemo drugim, da smo tudi sami povsem človeški – zmotljivi, ranljivi ali pa odkrito veseli), hitro ugotovimo, da so ljudje okoli nas bolj zaupanja vredni, kot sami mislimo. Ko drugi opazijo, da si za nekaj zares prizadevamo (= smo pri neki nalogi tako zavzeti, da že z opravljanjem le-te ali pa reševanjem problema iz nas bruha 100% predanost), začnejo zgledi privlačiti tudi druge. In nenazadnje, ko z lastnim zadovoljstvom in zavzetostjo pri delu izkazujemo tudi pripadnost – no, tako se pa gradi skupnost.

 

Se nivo kadra (vodstveni, srednji management, ostali zaposleni) pri tem kaj razlikuje?

Prvi v vrsti za to je glavni direktor, najvišji manager ali predsednik uprave, če hočete. Če te vibracije, ta pozitivna naravnanost, prihaja s samega vrha, je to najlažje virusno razširiti na vse. Poznam direktorje, ki zjutraj mrkega obraza pridejo v podjetje, sodelavcem pa odzdravijo tako, kot bi si nekaj zamomljali v brk. Kako naj bo potem vzdušje v podjetju odlično, če tega vzdušja z drugimi ne deli niti tisti, ki vse ostale upravlja in vodi skozi izzive? To zame ni lider, temveč nekdo, ki razmišlja vse drugo, samo tega ne, kako bi vodil naprej.

 

Je torej najbolje, če je glavni manager potemtakem tudi manager za srečo pri delu?

Ni nujno. Ker je funkcija glavnega managerja povezana še z mnogimi drugimi poslovnimi področji, se bo v resnici težko povsem posvečal le grajenju zadovoljstva. Le redki so primeri, kjer je prvi mož ali dama tudi Chief Happiness Officer. Eden takšnih je Sir Richard Branson. A če podrobneje analiziramo njegovo delegiranje vlog, je dejansko poskrbel tako in svoja podjetja naravnal do te mere, da se »happiness-u« lahko posveča v celoti.

Še najbolje je, če gre za osebo, ki dela rada z ljudmi, z veliko sodelavci, v različnih in heterogenih timih. Tako lahko najbolje analizira energijo in zavzetost v momentih, ko le-ti prideta vidno do izraza.

V vsakem primeru pa velja, tudi če glavni vodja ni hkrati manager za srečo, mora tej mentaliteti prvi slediti, prvi pripisati temu velik pomen ter si osebno prizadevati k spodbujanju (in ne miniranju) dobrega vzdušja. Brez podpore najvišjega vodstva bo ves trud managerja za srečo zaman. Njegova funkcija lahko izgleda kot neposrečen poskus obdržati ljudi zadovoljne v okolju, ki v resnici ni navdihujoče ali sproščeno. Manager za srečo v primerih, ki enakega vzdušja ne spodbuja tudi top management, izpade kot nekakšen “dvorni norček”, ki govori eno, ostali pa mu ne morejo verjeti in slediti filozofiji dobrega počutja.

 

Od srečnega vodje do srečnih zaposlenih?

Da in še naprej: srečen vodja sprejema boljše odločitve, zna bolje postavljati prioritete in razporejati resurse. Srečen vodja vliva svežo energijo zaposlenim in ustvarja srečnejše zaposlene.

Srečni zaposleni so sijajni soustvarjalci v podjetju. So bolj produktivni in ustvarjalni. Redkeje zbolijo in zmanjšajo absentizem, ostanejo pri podjetju dlje časa. In, nezanemarljivo, ustvarjajo srečnejše stranke.

Srečne stranke so nato vaše zveste reference. Ne samo zveste, kupile bodo več izdelkov in storitev ter pogosteje priporočile prav vaš izdelek ali storitev.

In na koncu, vse to gradi srečnejšo skupnost. Sliši se čudno, a dejansko ima en srečen vodja lahko tako močan vpliv preko vsega naštetega, da ustvarja pozitiven vpliv na svet, da daje vsemu smisel in namen. Če dobro pomislimo, najslavnejša imena vodilnih tehnoloških (!) gigantov (Steve Jobs, Jeff Bezos, Larry Page, Mark Zuckerberg, Elon Musk; vsi razen prvega še živeči) pogosto poudarjajo v svojih nagovorih »We make world a better place!«

 

 

Kako poteka delovni dan osebe, ki skrbi za srečo pri zaposlenih?

Veliko pogovorov in drobnih pozornosti, ki ni nujno, da so materialne. Včasih šteje že pozitivno e-sporočilo ali spodbuden komentar v CRM sistemu. Veliko dinamike in sodelovanja z vsemi. Še več pomeni aktivno prisluhniti, iskati različne zorne kote in paleto rešitev za izziv posameznika ali tima. Dnevno sodelovati na različnih sestankih in predlagati nove možnosti za razvoj potencialov. Predvsem pa se vsak dan vsaj uro igrati s podatki, številkami in informacijami, ki si jih v odnosih s sodelavci prejel. In ko smo ravno pri igri; veliko se igramo in testiramo z vsemi tehnikami in orodji – nekatera se zasidrajo, druga ne obrodijo sadov. Zato preizkušamo čim več možnosti, ki lahko postanejo posebni rituali ali redna praksa v podjetjih.

 

Kaj lahko vsak naredi za srečo pri delu?

Predlagam 5 enostavnih nasvetov, ki jih v svoje delo (in tudi na ostale dele življanja) lahko vpelje vsakdo.