Zakaj projektil vedno prileti vame?

Zakaj projektil vedno prileti vame? Mind Tectonica mindtectonica

Saj poznaš tisto: šef hodi naokoli, vihra po firmi in išče najboljšo tarčo, da vanjo nacilja svoj projektil,” mi je v pogovoru pred dnevi omenil kolega.

Ahhh, tisti izjemni trenutek, ko podoživiš vojaške tendence managerja, da v nekoga sproži projektil, t. j. voden izstrelek. Skoraj gotovo neupravičeno, zagotovo pa nekonstruktivno in brez pozitivnih učinkov.

Poznam, poznam. Projektili so mi dobro znani,” mu odvrnem.

 

Kaj je sploh projektil?

Realno gledano, vsak neustvarjalen in na grajenju odnosa neosnovan očitek, pogosto opremljen z razburjanjem in brez zdrave kmečke pameti. Navadno je usmerjen v iskanje krivca za nekaj, kar se je zgodilo in “poveljnika” moti.

Projektil v delovnem okolju je vsak neustvarjalen in odnos uničujoč očitek vodje, ki se igra avtoriteto ali detektiva. Click To Tweet

[Opomba: Pretirana uporaba terminologije iz vojaškega ali igralniške sveta je ena najslabših oblik komunikacije v podjetju. Če seveda ni podjetje prav iz teh dveh dejavnosti ali neposredno povezano z njima, odsvetujem izraze v smislu “napasti z vsem orožjem“, “čakati v zasedi“, “igramo poker z njimi“, “kockati” in podobno. Tudi če ste vodja prodaje. Zato zelo pazljivo pri izbiranju besed; prepogosta uporaba vojaških ali igralniških besed pomeni, da uokvirjate poseben jezik v organizaciji in vplivate na t. i. “etično slepoto“.]

 

 

Projektil za iskanje krivca

Takšni vodeni izstrelki so lahko usmerjeni točno v določeno osebo ali na splošno v skupino ljudi, v upanju, da bo enega že zadelo. Gre za nekonstuktivno lovljenje napačnega ravnanja, a dostikrat se izkaže, da ravnanje sploh ni bilo napačno. Veliko vodij postavlja nasprotujoča si pravila. Zaposleni se počuti ujetega med dvema svetovoma. A ne, ker bi se odločal, kateri je “pravi” in kateri ne, temveč zato, ker sta oba “prava” in istočasno oba napačna. Še kako napačna, seveda po mnenju vodje. Tudi slednji – torej šef, ki s projektili napada – se razumsko težko odloča, saj je v celoti zaslepljen z iskanjem žrtve.

 

Izhodišča in rešitve:

Značilno obnašanje zaposlenega: skloni glavo, da projektil ne zadane vanj.

Ključna strategija za zaposlenega: kolektivizacija “obrambe”, predstaviti različne poglede, četudi to pomeni stopiti iz cone udobja. 

Značilno obnašanje vodje: iskanje krivca (kakopak, v spodbudnem delovnem okolju to ni naravno).

Ključna strategija za vodjo: poskus vživljanja v osebo ali skupino (lastna empatija), razširitev zornega kota ali gledišča, zavedanje, da “smo vsi eno” v kolektivu, tudi kadar se dogajajo napake.

 

 

Projektil za iskanje vzroka problema

Projektil, ki nosi s seboj detektivsko žilico nadrejenega, običajno pa sploh ne gre za diagnosticiranje vzrokov, temveč dokazovanje med seboj. Vodja išče tisoč razlag, zakaj je do nečesa prišlo, kako se je “sploh lahko zgodilo” ali, v najmilejši obliki, zakaj ni bil o tem pravočasno obveščen. Poznam kar nekaj primerov, ko so zaposleni porabili ure in ure svojega dela za natančno argumentacijo in predložili več dokazov. Ste se tudi vi kdaj zalotili, da povsem nerazumno iščete po zgodovini e-mailov in jih kup zapovrstjo prilagate v nov mail, s katerim bi pojasnili, da ste ravnali pravilno? No, točno to je bil projektil, usmerjen v iskanje vzrokov.

 

Izhodišča in rešitve:

Značilno obnašanje zaposlenega: iskanje dokazil za zagovor, občutek, kakor da je na zatožni klopi. Občutek je še toliko večji, če gre za e-mail z več osebami v Kp/CC (torej v vednost), medtem ko je samo ena oseba dejanski prejemnik, torej se samo od nje pričakuje odgovor.

Ključna strategija zaposlenega: zbrati dovolj “dokazov” in se po dnevu ali dveh osebno pogovoriti. V odgovor vsem, ki se naslajajo ob prebiranju razprave, raje pošljite kratko in jedrnato sporočilo, npr. “Ravno o tem bi želel govoriti, če imate čas za pogovor.” [P.S.: Verjetno ga sploh ne bo, ker v vsej “aferi” ni bilo nikoli ideje po dialogu.]

Značilno obnašanje vodje: vsiliti nadvlado, dajati občutek avtoritete, pri tem pa sploh ni več pomembno iskati dejanskih simptomov.

Ključna strategija vodje: brzdati svoj detektivski ego in se raje pogovoriti “1-na-1”, torej brez razširjanja polemike na vse, ki jih ne zadeva (tudi če jih zadeva zgolj obrobno, raje ne).

 

 

Projektil za reševanje problema

Tu pa nastane težava. Gre namreč za popoln oksimoron. Če je projektil, potem ne išče rešitve. Če bi jo, potem to ni projektil niti ga zaposleni ne bi videli kot takega. Iskanje rešitve je del skupnega zanosa tima, ki mora v čim večji meri “dihati skupaj”.

Vodja, ki reče, “temu bi rad prišel do dna, da se najde čimprejšnja rešitev”, tega ne misli resno in zna zelo verjetno odreagirati s svojim imaginarnim udarcem po mizi, “tole bo tako, kot bom jaz rekel”. Morda delam komu krivico (v kriznem managementu sta res potrebna odločnost in hitro ukrepanje), a v 95% primerov ni nič drugega kot načrtno ustvarjanje “psihoze” v delovnem okolju.

 

Izhodišča in rešitve:

Značilno obnašanje zaposlenega: iskanje rešitev, dajanje predlogov v upanju, da se “eden prime”, a v resnici so bolj ali manj vsi obsojeni na propad.

Ključna strategija zaposlenega: zastaviti vprašanja, kot so “Kaj sploh želimo doseči?” ali “Kaj je temeljni cilj iskanja rešitve”? Je to neponovitev napak ali skupna vizija, kam odpluti, četudi se (lahko) še kdaj pojavijo napake?

Značilno obnašanje vodje: pretvarjanje, da so za iskanje rešitev odgovorni vsi, ob pozabljanju dejstva, da se je motiviranost v isti sapi presahnila.

Ključna strategija vodje: kombiniranje različnih pogledov, dajanje zgleda za iskanje “luči na koncu tunela”, četudi že z lastno predstavitvijo vizije in navduševanjem drugih nad njo.

V pomoč vam pridejo tudi 3 zlata pravila, ki jih kot vodja upoštevajte.

 

Karkoli kot vodja storite, tudi če vam kdaj (ne)hote uide kak projektil, je pomembnejše prav to, da jih opazite. Vprašajte se, zakaj je do kalibracije ali izstrelitve v resnici prišlo in kako lahko to v prihodnje preprečite. Morda potrebujete zgolj več časa, da prespite situacijo. Reagirajte na drugačen način. Odločite se za drugačno taktiko, pa čeprav spremenjena oblika ne bo v celoti zadostila potrebi po dokazovanju, detektivskim vzgibom ali potrjevanju avtoritete. Zapomnite si: avtoritete si ne zgradite tako, da jo vsilite.

Avtoritete si ne zgradite tako, da jo vsilite. Click To Tweet

 

Če pa do izstrelka vseeno pride, lahko še vedno spremenite smer, pot ali njegovo hitrost z eno od, verjemite, mnogo boljših strategij.

 

Delati najboljše v tem trenutku vas postavi v najboljši položaj za naslednji trenutek. / Doing the best in this moment puts you in the best place for the next moment. (citat: Oprah Winfrey)

– – –

In, kaj si naredil na sestanku?” sem povprašal kolega.

Jah, nič,” mi skomigne z rameni. “Sklonil sem glavo in upal, da leti v koga drugega. Pred vso artilerijo, s katero je napadal, se res nisem želel izpostavljat. To bi bila samomorilska misija. Itak pa ni bila moja bitka.

Fak. Toliko vojaških izrazov v enem samem odgovoru, sem si mislil.

Res nočem biti njegov smrtni sovražnik,” je še dodal.

Dvojni fak! Sovražnik. V podjetju?!? Nekaj je potrebno nujno spremeniti!