Neprijetna čustva pri delu – 2. del

Čustva pri delu Mind Tectonica mindtectonica

V prejšnjem prispevku na blogu sem zapisal, kako se spopasti s frustracijami. Tokrat poglejmo še druga najpogostejša neprijetna čustva pri delu, brez katerih prav tako ne gre. Zaskrbljenost, živčna napetost, jeza, nevšečnosti ter seveda nezadovoljstvo in razočaranje. Kaj lahko storite, ko prepoznate zgodnje znake naštetih? Kako se spopasti, da jih zaustavite in s tem preprečite, da bi vplivala na vaš položaj ali ugled v službi?

 

Frustracije (kar nas razdraži, nad čemer se počutite kot ujeti ali nemočni):

O najpogostejši obliki neprijetnih čustev pri delu preberite v prejšnjem zapisu na blogu.

 

 

Zaskrbljenost (tudi kot nervoza ali živčna napetost)

Največjo zaskrbljenosti predstavlja tista pred izgubo službe. “Zavod za zaposlovanje je blizu,” je zadnjič, morda pol v šali, pol v resnici omenila znanka. Imeti varno službo je po raziskavah eden najpomembnejši dejavnikov pri merjenju klime v podjetjih v Sloveniji. Bojazen lahko hitro preraste v strah, če mu pustite uiti iz kontrole; pri tem vpliva ne samo na vaše duševno zdravje, temveč tudi na produktivnost in pripravljenost tvegati. (Med razlogi, zakaj ne tvegati, so tudi t. i. “projektili” – o njih preberite kmalu tudi na tem blogu).

Kakorkoli že, če zaznate zaskrbljenost, bodisi zaradi omenjenega razloga ali česa drugega, upoštevajte naslednje nasvete:

 

  • Ne obkrožite se še z več skrbi in nervozami
    Na primer: če se vaši sodelavci zadržujejo v čajni kuhinji ali sejni sobi in ob kavi raglabljajo o odpuščanjih (službenih, ne onih drugih), se temu izognite. Zaskbljenost, ki jo podpihuje zaskrbljenosti drugih, lahko rodi – prav ste ugotovili! – še več zaskrbljenosti. Kar vam zagotovo ne bo pomagalo k pomiritvi vaših misli.

 

  • Prakticirajte dihalne vaje
    Dihalne vaje pomagajo upočasniti vaše dihanje in zmanjšati srčni utrip. Naredite počasen vdih, ki naj traja 5 sekund, nato pa izdihnite, prav tako počasi, 5 sekund. Osredotočite se samo na dihanje in ničesar drugega. Ponovite vsaj petkrat.

 

  • Razmislite, kako izboljšati situacijo
    Sedeti in se obremenjevati s skrbmi o zadevi, na katero sploh nimate vpliva, je bolj izguba časa. Če pa imate na zadevo vpliv, je brezglavo poglabljanje skrbi odveč – razmislite raje, kako jo lahko izboljšate ali prepričate druge v nasprotno. Primer: če je vaš obstoj v podjetju ogrožen, potem poskušajte poiskati čim več različnih opcij, ki so na voljo in bi z njimi lahko izpostavili, kako pomembno je vaše delo in z njim vi za podjetje. Viharjenje možganov ali “brainstorming” lahko naredite tudi sami zase, pri sebi.

 

  • Zapišite si skrbi v “beležko”
    Sliši se čudno, a zabeležiti vse skrbi vpliva na vaš “delovni procesor” v možganih. Če uporabite to tehniko in skrbi pribeležite nekam, zraven določite tudi termin in rokom, ko boste “izziv” napadli. Do takrat pozabite na to skrb z zavedanjem, da se boste z njo ukvarjali v določenem terminu. “Beležke s skrbmi” niso v resnici nič drugega kot dogodek v koledarju, zato lahko uporabite tudi vaš lasten e-koledar (osebni, službeni, karkoli vam je ljubše). Seveda pa nikar ne pozabite na zapisano v beležki oziroma upoštevajte opomnik, ki vas opozori z zvoncem, da se je z nalogo potrebno soočiti. Izvedite ustrezno analizo tveganja o tej zadevi (če želite, lahko tudi SWOT) ter sprejmite ukrepe, potrebne za ublažitev tveganj. Oziroma rešitev situacije, če lahko v celoti razrešite.
Vaše skrbi si zabeležite, nato pa jih analizirajte (lahko tudi s SWOT) ter sprejmite ukrepe za zmanjšanje tveganj ali razrešitev situacije. Click To Tweet

 

 

Jeza (tudi bes ali izbruh)

Nenaden izbruh jeze je verjetno najbolj uničuja oblika izražanja čustev, vsaj kar se odnosov tiče. Pri tem besnenje v delovnem okolju pogostokrat pusti precejšnje negativne posledice (predvsem za vas). Povrhu vsega gre za odziv, ki ga težje kontroliramo (ko smo jezni, so “naša vrata” vseh drugih možnih izbir za obnašanje zelo ozko odprta, če sploh). Če imate težave pri upravljanju lastnega temperamenta pri delu, potem je vsaka učna lekcija za nadzor nad jezo priporočljiva. 🙂

Preizkusite naslednje predloge za kontroliranje jeze:

 

  • Bodite pozorni na zgodnje znake pri sebi
    Samo takrat, ko se naučite prepoznati opozorilne znake, ko se jeza v vas stopnjuje, lahko ustrezno tudi ukrepate. Zaustavitev slednje v zgodnji fazi je ključna; ne pozabite, sami izbirate, kako reagirati v neki situaciji. Zgolj zato, ker nekaj (ali nekdo) instiktivno sproži jezo, še nujno ne pomeni, da se boste tako tudi odzvali.

 

  • Če se začnete nad čim jeziti, se povsem zaustavite pri delu
    Zaprite oči in globoko vdihnite (naredite to petkrat, če začutite, da enkrat ni dovolj, tako kot zgoraj pri opisanih dihalnih vajah). S tem prekinete tok vseh jeznih misli, ki so se iznenada nakopičile v glavi. Hkrati vas bo to vrnilo “korak nazaj” in vam omogočilo, da stopite na bolj pozitivno pot.

 

  • Predstavljajte si samega sebe, ko ste jezni
    V mislih si naslikajte samega sebe, kako izgledate ali se obnašate, ko ste jezni. Naj vam podoba sebe pokaže celotno situacijo. Denimo, če bi se radi zdrli nad sodelavcem, si predstavljajte, kako ob tem izgledate. Je vaš obraz čisto rdeč? Mahate z rokami? Vprašajte se, ali bi želeli delati z nekom takšnim? Verjetno ne.

 

 

Nevšečnosti (ne marati nečesa ali nekoga, ki vam ni pri srcu)

Vsi smo kdaj delali s kom, ki nam ni po godu. Ključno pa je, da ostanemo karseda profesionalni, ne glede na vse. Nekaj idej za delo z ljudmi, ki nam niso preveč všeč:

 

  • Bodite spoštljivi
    Če morate delati nekaj z nekom, s katerim se ne strinjate, skušajte v čim večji meri postaviti svoja prepričanja – naj bo to vaš ego, ponos ali zgolj misli o tej osebi – ob strani. Obravnavajte to osebo z vljudnostjo in spoštovanjem, kot bi to storili s komerkoli drugim. Samo zato, ker se ta oseba obnaša (po vašem mnenju) neprofesionalno, to ne pomeni, da se morate tako obnašati tudi vi! Več o spoštovanju pri delu (eni od treh ključnih stvari na delovnem mestu) tudi tukaj na blogu.

 

  • Ohranite samozavest in odločnost
    Če oseba, s katero morate delati, neprofesionalna ali celo nesramna do vas, potem jasno in odločno pojasnite, da se ne strinjate s tem, ter čim bolj mirno zapustite trenutne razmere oziroma situacijo. S tem boste nakazali na smer, kako želite delovati v svojem okolju, ter postavili zgled za naprej.

 

  • Osmislite si delo na način, da bi se pri tem lahko tudi zabavali
    Če je pred vami naloga, ki vam “smrdi” ali imate velik odpor do nje, poskušajte ovrednotiti njen cilj. Kaj je njen končni rezultat? Morda je kamenček v mozaiku celotne slike; razmislite o nalogi, da brez dokončanja, tudi slika ne bo jasna ali celotna. Morda manjka le nekoliko več vašega interesa, da s to “žabo, ki je ne marate pojesti” odpravite gladko in s čim manj naporov. Če vam pri tem lahko pomaga katera koli od tehnik ali načinov, kako se pri nalogi zabavati, toliko boljše. To je lahko prijetna glasba v ozadju, lahko si omislite majhno nagrado pri samemu sebi, ko prebrodite neprijetno delo. Lahko iz vsega naredite štos, seveda na način, da drugi ne bo tega označili kot norčevanje iz dela. Lahko pa si kako drugače popestrite delo.

 

 

Razočaranje ali nezadovoljstvo

Lotiti se razočaranje ali lastnega nezadovoljstva zna biti sila težavno. Gre za čustva, ki od vseh potrebujejo še največ podrobne analize. Po drugi strani pa gre za avtonomni odziv, ki bo med vsemi zgoraj naštetimi najbolj vplival na vašo osebno produktivnost. Če ste pravkar priča velikemu razočaranju v službi, bo vaša energija za delo zelo verjetno nizka. Čisto možno, da bo vaše prevzemanje tveganja tako usahnilo, da vas vse skupaj zadržuje pred naslednjimi potencialnimi dosežki.

Katere proaktivne korake lahko naredite pri tem?

 

  • Preučite svojo miselnost
    Vzemite si trenutek za spoznanje, da stvari ne more vedno potekati točno tako, kot si želite. Če bi vse potekalo skladno z vašimi načrti, bi življenje bila ravna cesta. Namesto te pa je pred vami večkrat tudi takšna s hribi in dolinami, vzponi in padci, kajne? Prav ti hribi in doline včasih naredijo življenje bolj zanimivo. Povrhu vsega pa, kaj bi se v življenju naučili, če bi vse bilo samo ravna črta pred vami?
Če bi vse potekalo skladno z vašimi načrti, bi življenje bila ravna cesta. A v resnici je večkrat takšna s hribi in dolinami, vzponi in padci - vsi ti ga delajo pestrejšega. Click To Tweet

 

  • Prilagodite svoje poti do cilja
    Tudi če ste kdaj razočarani, ker cilja niste dosegli, ne obupajte. To ne pomeni, da cilj ni več dosegljiv. Ne spreminjajte cilja, raje zamenjajte načrt. Naredite manjšo spremembo – na primer, prestavite rok, zamrznite pogajanja ali poiščite nov način, kako priti do cilja.
Če načrt do cilja ne deluje, ne spreminjajte cilja. Raje zamenjajte načrt. (citat: Andrej Breznik)
Če načrt do cilja ne deluje, ne spreminjajte cilja. Raje zamenjajte načrt. (citat: Andrej Breznik)

 

  • Pribeležite svoje misli
    Zapišite si, kaj točno vas odmika od vaše sreče. Je to sodelavec, mogoče vaša služba? Imate preveč dela? Ko ugotovite, v čem je težava, pomislite na čim več možnih načinov, kako bi jo rešili. Ukrepajte po svoji vesti, le storite nekaj. Vedno imate sami “škarje in platno” v rokah, da spreobrnete situacijo na bolje.

 

  • Nasmehnite se!
    Čudno ali ne, tudi če se prisiljeno nadenete nasmešek – tudi če je vse le grimasa na obrazu – z nasmeškom lahko pogosto občutite vsaj delček zadovoljstva ali sreče. Pravzaprav gre za poseben eksperiment, ki vas ne stane ničesar. V oblici vsega, od skrbi in nezadovoljstva, do frustracij in jeze, vse pogosteje pozabljamo na pravo srečo. Tisto brezskrbno, ko smo se igrali in pozabili na čas. Že en majhen nasmeh pa je tudi čudežen dokaz narave. Tega, kako smo ljudje “ožičeni”. Poskusite sami – morda boste presenečeni!

 

 

Ključne točke, ki jih odnesite v boljši jutri – tudi pri svojem delu

Vsi se moramo tu in tam ukvarjati tudi z neprijetnimi čustvi pri delu. Naučiti se moramo, kako se spoprijeti z občutki in odzivi. Morda so naši odzivi pomembnejši kot kdajkoli prej. Nenazadnje, negativna oziroma neprijetna čustva hitro zaokrožijo po vašem delovnem prostoru, a nihče ne želi biti v bližini osebi, ki širi negativno vzdušje v ekipi.

Spoznajte, kaj povzroča neprijetna čustva v vas ter s katerimi občutki se soočate najpogosteje. Ko ta čustva vzniknejo, posvetite pozornost vaši vlogi pri vsem. Katero taktiko lahko izberete, da prekinete cikel ali stopnjevanje teh čustev? Pri tem ne pozabite: dlje ko čakate, več napora boste morali vložiti, da sami sebe potegnete iz negativnega razmišljanja.

 

 

Carpe diem! Naj vas neprijetna čustva pri delu ne ovirajo! Prihodnji teden pa na temo zgoraj omenjenih “projektilov”.