3 stvari, na katere se osredotoči dober šef

Voditi skupino ljudi je nekaj najlepšega. Ko gre vse kot po maslu, je vodenja pravzaprav malo. Če imaš dober tim, v katerega verjameš, je vse boljše. Če dober šef zna odlično komunicirati, zaposleni vedo, kaj je njihova naloga. Usmerjati in svetovati se zdi prijetna naloga, a sčasoma kot vodja ugotoviš, da to počneš manjkrat, kot bi želel. Skrivnost  – biti dober šef – pa tiči na drugem koncu sveta.

 

Dober šef ni tisti, ki odloča. Ni tisti, ki upravlja delo zaposlenih. Ni tisti, ki kontrolira. Kaj šele, da sklicuje sestanke za preverjanje opravljenega dela.

Dober šef postaneš sčasoma, ko se naučiš reagirati v negotovih situacijah:

  • ko se zaposleni znajde v zagati, kako nalogo začeti ali nadaljevati,
  • ko naloga zaposlenega ni jasno definirana ali ima ta težave pri njenem razumevanju, osmislenju in učinku na skupni rezultat (slednje je tako pomembno, da bom v kratkem namenil ločen prispevek tem na blogu),
  • ko kontrola pomeni nov zagon posamezniku, predvsem z dajanjem povratnih informacij, npr. za pohvalo,
  • ko tim izgubi smer zaradi šumov v komunikaciji, pa naj gre za “hodniške govorice”, nerazumevanje med člani, zarote ali naprotujoče si osebne lastnosti med posamezniki,
  • drugi izzivi, ki vplivajo na doseganje rezultatov, zlasti če sodelavci rešujejo kompleksnejše probleme.

 

Realno se takšne situacije lahko dogajajo na dnevni ravni – razen če ste dober šef. 🙂

Takšen, ki izzive opazi še preden se pojavijo, in seveda aktivno deluje v smeri, da bi jih pravočasno rešil.

Več let sem vodil tri oddelke hkrati, med seboj tako različne, da bi do takšnih in drugačnih šumov lahko prihajalo kadarkoli. Na trenutke sem imel občutek, kakor da vodim razvojnike, prodajnike in finančne analitike skupaj. Iskati “pravi jezik” za vsakega od profilov je bil zame svojevrsten izziv. A še dandanes od nekdanjih sodelavcev slišim, kako smo takrat super sodelovali vsi.

Bolj kot manevrirati med različnimi osebnostmi, iskati prave besede zanje in usmerjati (kaj šele kontrolorati) njihov dan v službi, je prava vloga nastajala in se gradila drugje. S postavljanjem 3 temeljev, ki jih priporočam vsakemu, ki bi rad postal dober šef ali vodja.

Gre za način vodenja, posameznikovo filozofijo. Njegovo mantro, če hočete. Njegov način delovanja, brez katerega ne gre in ki istočasno potrebuje nenehno samokontrolo. Saj poznate – ne moreš biti dober vodja, če se še sam ne držiš pravil, ki jih postavljaš.

 

Kakovost vodje se odraža v standardih, ki jih določa zase. / The quality of a leader is reflected in the standards they set for themselves. (citat: Ray Kroc)

 

Zato resno razmislite, ali kot vodja oddelka ali katerekoli enote v podjetju, vseskozi gradite na treh najbolj ključnih stvareh in jih tudi zase nenehno vrednotite:

Medsebojno spoštovanje.

Preprosto in jedrnato: kdor ne spoštuje sodelavca, me more ustvarjalno prispevati tako pri svojem delu kot v sodelovanju z drugimi. Tudi hodniške govorice, klevete in pritoževanje čez drugega sodijo v isti koš – stran od podjetja. Kolikokrat ste na primer vi doživeli, da se je sodelavec pritoževal čez drugega ali druge, a samo do trenutka, ko je prav ta oseba vstopila v prostor?

 

 

Konstruktivna komunikacija

Komunikacija s ciljem na grajenju odnosov. Z aktivnim poslušanjem, odkritim občutkom za boljši kolektivni izkupiček (kar ne pomeni samo za lasten izplen) in z uporabo “jezika”, ki je sogovorniku blizu, ne boste nikoli zgrešili. Hkrati se bo vaše delovanje samodejno usmerilo v to, da se boste tudi sami trudili graditi odnos z njim. V vas bo slej kot prej zrasla želja, da lahko tudi s pogovorom nekomu pomagate.

 

Pozitivna naravnanost

Pozitivna naravnanost, usmerjena v iskanje rešitev namesto v razdiralnost. Slednja se lahko zgodi sama po sebi. Lahko imate slab dan vi ali kdo drug, motivacija lahko pade zaradi zunanjih dejavnikov (zdravje, družinski problemi, karkoli). Uporabiti osebno energijo, iskati luč v tunelu in to usmeriti v ustvarjalnost imajo svoj učinek. Škoda je posvečati pozornost stvarem, ki nas pri vsem ovirajo. Ne govorim o tem, da je potrebno 100% časa nameniti zgolj doseganju cilja, vsekakor pa eliminirajte tiste, ki vas ali druge od njega občutno oddaljujejo.

 

 

Ob navedenem se morda zdi, da so ti trije temelji v zaporedju 1-2-3. Seveda imajo eden na drugega vpliv, denimo brez spoštovanja je težko graditi dobre odnose in obratno. A vseeno: vsak temelj podpira pomemen del pri vodenju ljudi. Brez enega se tudi druga dva podreta. Četudi je skupni imenovalec dobra komunikacija, ima vsak “svojega partnerja v zločinu” – zaupanje, moč sodelovanja in slednje cilju.

 

Pomislite, koliko se sami držite zgornjih pravil in koliko vam še manjka, da postanete … dober šef.

 

Carpe diem in veliko standardov, ki jih določate predvsem samemu sebi.