Samo slabi vodje lahko rečejo kaj takega

Napake, ki jih izrečejo samo slabi vodje

Vodenje ljudi je težko. In tako kot pri vseh drugih veščinah je potrebna praksa. Biti uspešen vodja – takšen, ki bo tudi s srcem pri ljudeh, za katere v resnici dela (kar ima “pod sabo”, ne “nad”!) pa pomeni tudi skrbno izbirati besede. Hitro se lahko pripeti, da se določene izjave, fraze ali besede »prelivajo« po hierarhiji v podjetjih. Uporabljajo jih vodje na vseh nivojih, ne da bi sploh pomislili, kakšne floskule pravzaprav so.

Nekaj besed ali fraz, ki se jim je prekleto dobro izogibati (saj gre za klasične napake slabih šefov):

 

»Naj te naziv in plača ne obremenjujeta.« Click To Tweet

Zelo lep primer (skoraj v vseh situacijah) slabo podanega nasveta! Že res, zaposleni naj posvečajo pozornost ciljem in dolžnostim. Že res, fokusirati se je treba na dejansko delo, ne na golo napredovanje brez nizov dokazovanja v ekipi.
A vseeno: vprašajte se, ali bi dovolili supermodelu pridigati o tem, naj vas nikar ne skrbi vaš izgled. Se bi tudi vam zdelo absurdno modrovanje bogataša, da naj vas ne skrbi za denar? Naravnost nesramno je prepričevati vsakogar, ki si želi splezati po lestvi do boljšega položaja na način: »Hej, nič naj te ne skrbi biti višje kot si zdaj!«

Zaposleni – še tako neambiciozni – si želijo določene stopnje rast in občutka, da so v karieri koristni. Kot dober manager je vaša naloga, da jim pomagate rasti, tako ali drugače, in se ne pretvarjati, da prav nihče okoli vas ne razmišlja o napredovanju. Omejevanje pravice, da sodelavec razmišlja o svojih možnosti znotraj podjetja ni nič drugega kot jemanje temeljih pravic svoboščin. Se vam ne zdi tako?

 

»Tvoja kariera ni moja skrb.« Click To Tweet

Lepo prosim! Četudi obstaja resnica za temi besedami, lahko kaj takega izreče le vodja, ki dejansko ni razmislil o globljem pomenu izrečenega. Prevod te obrabljene fraze je dejansko »Zelo slab sem pri vzgajanju svojih naslednikov v lastnem timu, ki ga vodim«.
Nihče ne sme prevaliti razvoj kariere na kogarkoli drugega, niti na šefa ne – to je dejstvo. A pravi vodje so na svetu za to, da opazijo posameznikov potencial (in ga seveda ne ubijejo). Da osebi svetujejo. Da jo usmerjajo k priložnostim za rast in napredovanje posameznikov. Da se odkrito pogovorijo z njim, kaj deluje in kaj ne. Da opazijo, ali izgorevajo ali se pri delu dolgočasijo. Da razmišljajo vnaprej, ne zgolj sprašujejo, do kdaj bo kako delo dokončano.

 

»Če ti kaj ne paše, lahko greš.« Click To Tweet

V vsaki krizi – na trgu ali v organizaciji – se stopnjujejo napetost, da slej ko prej »poči film«. A tako izjavo se hitro pokaže, da je bolj kot kjerkoli drugje kriza … na osebnostni ravni. Krizo ima vodja! Bodisi s čustveno inteligenco bodisi s prenašanjem pritiska oziroma ravnjo stresa.
Ne glede na vse razmere v gospodarstvu ali presežke določenih profilov kadrov ima prav vsak svobodno pravico, da v podjetju ostane ali gre. Tega ni treba poudarjati! To je enako kot bi sodelavcu rekli: »Bwahaha, vesel sem, da težko prenašaš vso to sranje, ki ga povzročam … in ne, nimam namena karkoli spremeniti glede tega!«

 

»Moja vrata so vedno odprta.« Click To Tweet

šefova vrata vedno odprta Mind Tectonica
Prav gotovo ste že slišali od kakega vodje “Moja vrata so vedno odprta”.

Prvi pomislek: zakaj že? Politiko »odprtih vrat« razglasijo le vodje, ki ne preživijo dovolj časa s svojo ekipo.
Vse naloge v opisu delovnega mesta vodje se vrtijo okoli spremljanja in upravljanja z ljudmi. Njegovo temeljno poslanstvo ni poudarjanje tistega, kar je samoumevno. Sliši se zelo mamljivo, a je povsem nepotrebno. Nobene matere še nisem slišal na otroškem igrišču, da bi poudarjala: »Danes skrbim za otroke.« Košarkar, ki se bo znašel odprt pred črto, tudi ne bo na glas omenjal: »Prost sem za met za tri točke.« Tudi nobenemu pisatelju ni potrebno posebej izpostavljati, da »obvlada svoj slog pisanja«. Zagotovo tudi vodji ni potrebno omenjati, da je vredu, če zaposleni govorijo z njim.

 

 

 

Na koncu velja še moje opravičilo in uspešna povezava zaključka z začetkom tega zapisa. 🙂 Vodenje je težko. Brez dvoma so pred najtežjo preizkušnjo postavljeni vsi, ki so odlično na svojem, zelo specializiranem področju, ki ne izhaja iz upravljanja z ljudmi. Videl sem že najrazličnejše izvrstne oblikovalce, razvijalce, projektante, računovodje in podobne strokovnjake, ki so se čez noč znašli v novi vlogi. Ti naredijo največ zgoraj opisanih napak, saj niso šli skozi kak poglobljen menedžerski program.

Za učinkovito vodenje je potrebna garnitura novih veščin, ki jih morajo ti strokovnjaki nenadoma osvojiti in nekatere obstoječe hitro nadomestiti z novimi. Novopečeni vodja se mora namreč zavedati, da ne vodi kreativne ljudi zgolj s tem, da je tudi sam kreativen. In vodja razvoja ne vodi ostalih razvijalcev zgolj s tem, da (je nekoč) piše(-al) programske kode.

 

Vodja vodi dobro zato, ker zna prisluhniti. Vodja vodi dobro za izgradnjo celotnega tima, ki raste. Skupaj z njim. In od vsega najpomembnejše, vodja vodi dobro zato, ker nehote dobro skrbi za svoje ljudi. S srcem.