Spanje osvobaja – tudi na delovnem mestu!

Spanje na delovnem mestu power nap napping dremanje krepčilni spanec

Spanje osvobaja – tudi na delovnem mestu!

Priznam, naslov je napisan namenoma sarkastično. Pojasnilo: Če v zgornjo trditev verjamete vi in vaš šef, potem ste na konju. Če verjamete zgolj vi, vas šef znabiti hitro odlovi in boste imeli več časa za spanje. Če v trditev ne verjamete niti vi, berite naprej.

Spanje kot privilegij velikih

Kaj imajo skupnega Leonardo da Vinci, Albert Einstein, Winston Churchill in Thomas Edison? Vsi štirje – in pri tem bi lahko dodal še koga na seznam – so korenito prispevali k napredku človeštva, vsi so vidno zaznamovali svojo stroko, a vsi so bili tudi veliki zagovorniki dremeža.

Da Vinci in Edison sta v povprečju spala le 2 oziroma 3 ure dnevno, oba v 20- oziroma 30-minutnih intervalih na vsake 4 ure. Einstein, ki je menda spal po 10 ur na dan, in Churchill s 7 urami dnevno sta bila prava ljubitelja spanja, ki je vključevalo pozno jutranje vstajanje in obvezen popoldanski počitek, dolg kar 2 uri. Takole je Churchill delil nasvete drugim: »Nikar ne mislite, da bo oseba delala manj, ker si bo privoščila popoldanski dremež. To je neumna ideja, ki jo imajo le tisti brez domišljije. V resnici lahko vsak doseže bistveno več: dva dneva v enem – ali pa vsaj dan in pol, v to sem prepričan!«

1424807364-sleep-infoManj spanja, več stresa

Ne glede na vzorce spanja nekaterih genijev – morda sta jim poseben vzorec in pomanjkanje spanca sprožala delirij – pa številne sodobne študije kažejo, da spimo premalo. Anketiranci v spletni raziskavi v ZDA so potrdili, da skoraj dva od treh (63%) spita 6 ur ali manj. To je v skladju s podatki iz knjige Power Sleep (avtor James Maas, slovenskega prevoda knjige žal ni), ki trdi, da »v povprečju spimo uro in pol manj, kot bi potrebovali«.

V povprečju spimo uro in pol manj, kot bi potrebovali. Click To Tweet

Znana psihiatrinja Shimi K. Kang v svoji raziskavi, ki jo opisuje v knjigi Delfinja vzgoja, poudarja, da je pomanjkanje spanja vedno hujši problem in eden od dejavnikov povečanega stresa. Osebno motivacijo spodbujamo namreč tudi z lastnim fiziološkim ravnovesjem v življenju. »A žalostno je, da smo pomanjkanje spanja naredili za simbol ambicioznosti, počitek pa za simbol lenobe.« Prehitevanje konkurence na račun manj spanja, kar kot izgovor uporablja Donald Trump, je lep primer tovrstnega »Übermenscha«. A kaj, ko kljub vsemu napredku, človeštvo še nikoli v zgodovini ni doživljalo takšne depresije, tesnobe in stresa.

Vedno več zaposlenih dandanes dela pozno v popoldne ali celo v večere. Zrejo v večje in manjše zaslone, od računalniških, televizijskih ali mobilnih. Prav gotovo se že opazili sodelavca, ki se je komajda držal v budnem stanju sredi sestanka. Priložnost, da ga »prehitite« v delu in uspehih? Ali priložnost, da mu odkritosrčno svetujete, da več spanja pomeni več energije?

 

Moč krepčilnega dremeža (a.k.a. »Power Nap«)

Dremanju nikar ne pripisujte negativne konotacije! Zagotovo ste že slišali za »Power Nap« ali »Power Sleep«, morda v podobnem kontekstu tudi kot »Beauty Sleep«. To ni nič drugega kot krepčilni dremež, ki vas napolni z energijo, boljšim počutjem in končno tudi tako, da boste izgledali dobro.

Krepčilni dremež za več energije, boljše počutje in izgled + vrsto drugih prednosti! Click To Tweet

Že dvajset minut spanja, ki si ga privoščite v popoldanskih urah, poživi vaše telo in duha. Še več, ustvari dodatno spodbudo, potrebno za uspešen, produktiven preostanek dneva. Koristno za vas in vašega delodajalca!

 

Zakaj je dovolj že 20 minut dremanja?

Krajši počitek z dremanjem zmanjša delovanje čelnega režnja in preprečuje, da bi možgani zašli v globok spanec. Pri spanju, daljšem od 20 minut in krajšem od 90 minut, možgani padejo v najglobljo fazo, a se njen cikel prehitro konča. Posledica je občutek zmedenosti, počasnosti in zbitosti. To pa bo seveda nasprotni učinek, kot ste ga pričakovali po popoldanskem počitku.

20-minutni spanec tako omogoča, da možgane obdržite v lažji fazi spanja, torej brez premikanja oči, brez faze REM. Takšno spanje vam bo dalo energijo, hkrati pa se boste prebudili brez omamljenosti, zmedenosti ali utrujenosti.

Energičen dremež so vrsto let preučevali raziskovalci in prišli do spoznanja, da ima številne prednosti. Vpliva na povečanje produktivnosti, delovne zavzetosti in ustvarjalnosti, zmanjšanje stresa, izboljša sposobnost koncentracije in razširja navdih in boljše razpoloženje. Raziskovalci na Inštitutu za biološke študije Salk so odkrili še nekaj. »Možganska aktivnost ob rednem dremežu ostaja na visoki ravni skozi ves dan, medtem ko brez tovrstnega premora aktivnost pade,« je rezultate raziskave opisal dr. William W. Deardorff.

Seznam najbolj vidnih koristi krepčilnega dremeža vključuje boljše ohranjanje spomina in pozornost, ostrejše motorične sposobnosti in povečano vzdržljivost. Znanstveniki v Nasi so že pred dvema desetletjema ugotovili, da lahko dremež za 26 minut poveča posameznikovo učinkovitost za 34% in pozornost za kar 54%. Druga Nasina študija je dokazala, da dremež občutno poveča posameznikov »delovni spomin«. Gre za sposobnost, da se oseba bolje osredotoči na konkretno nalogo in hkrati ohrani v svojem »pomnilniku« tudi druge naloge, kar je ključnega pomena pri opravljanju zahtevnejših del v vesolju ali na Zemlji.

 

Pravica do kratkega spanja v delovnem okolju

Ne dvomim, da je mnogim povezovanje dremeža z delovnim okolje abstrakten pojem. Navajeni smo, da spanje na delovnem mestu ne sodi, je stigmatizirano, če ne celo kaznovano.

(Se tudi vam v misli prikrade slika receptorja ali varnostnika, ki je v nočnih urah zadremal, pa so ga zalotili?)

Sodoben način življenja, predvsem trend dela skozi ves dan – pričakovanje ali zahteva vodje, da smo dosegljivi vedno in povsod, k temu le še dodatno prispeva – nas vzporedno sili tudi v idejo, da krajši odmor z dremežem ne bi smel biti takšen tabu. Tega se zavedajo nekatera globalna podjetja, ki so zaposlenim omogočili prostore za spanje ali krajši odmor. Stopnje skrbi za zaposlene gredo nekako v teh štirih nivojih:

stiri_stopnje
Štiri stopnje skrbi za zaposlene skozi prostore za sprostitev

Če se nam prvi in drugi nivo zdita precej standardna poteza v podjetjih, sta »Green Room« in »Soba za dremež« marsikje znanstvena fantastika, o kateri zaposleni niti ne želijo dati pobude. A v podjetjih, kjer se zahteva kognitivno delovanje in velika mera ustvarjalnosti, se vse bolj zavedajo vpliva tovrstnih premorov. Kar nekaj visokotehnoloških in IT podjetij, marketinških in oglaševalskih agencij ter okolij, kjer intenzivno delajo s strankami (turistični objekti, teleprodaja ipd.) je že uvedlo sobe za sprostitevtudi v Sloveniji. Nisem pa še slišal, da bi katero od slovenskih podjetij spodbujalo odmore z dremežem, po vzoru tujih gigantov, kot so Google, Facebook, Apple, Potato, AOL, Procter & Gamble, Nike, Time Warner, Huffington Post, Nestle, GlaxoSmithKline in Roche.

Spanje na delovnem mestu - za vse, ki imajo kognitivno, ustvarjalno in kompleksno delo! Click To Tweet

 

Svobodomiseln a.k.a. napreden šef

Da bi šefu poslali pobudo, da v podjetju uvedete spalne komore ali prostor za dremež, morate dobro poznati, komu prodajate to idejo. Če gre za vodjo kova Sir Richard Branson, bo imel vsaj posluh. Angleški multimilijonar je nedavno zalotil zaposlenega lastne letalske družbe Virgin, kako je dremal na kavču sredi letališča. Namesto se z njim fotografiral in naredil zgodbo na svojem blogu. Brez posledic, a hkrati ob zavedanju, da je fant nujno potreboval spanec za nadaljnje opravljanje izmene.

Sir Richard Branson je zelo pozitivno sprejel situacijo. Koliko direktorjev bi se tako nasmejanih fotografiralo z zaposlenim, ki je zaspal med delom?
Sir Richard Branson je zelo pozitivno sprejel situacijo. Koliko direktorjev bi se tako nasmejanih fotografiralo z zaposlenim, ki je zaspal med delom?

 

Seveda je za kaj takega potreben direktor ali vodja, ki se zaveda dodane vrednosti krepčilnega dremeža, kot so predstavljene v prvem delu tega prispevka. Če tudi šef prakticira dremež zaradi vseh učinkov, bo uvedba tovrstnega prostora lažje stekla. Nekoliko grenak priokus ostaja le, če bo moral šef takšno investicijo zelo dobro argumentirati. Zavedati pa se je potrebno tudi dejstva, da so prej našteta multinacionalna podjetja uvedla spalne komore in takšne prostore iz povsem “organskega” razloga. Zaposleni so fizično prisotni v prostorih družb, kampusih in laboratorijih tudi po 16, 18 ali celo 20 ur. Življenje je namreč povsem podrejeno delovnemu življenju.

Podobnega trenda se zavedajo tudi na univerzah, zlasti v ZDA. Študentje ne zapuščajo skupnih prostorov, namenjenih intenzivnemu raziskovanju, študiranju ali ustvarjanju znanstvenih del. Prisotnost ostalih »sotrpinov«, ki so bili povsem zatopljeni v poglabljanje znanj, jih nenehno spodbuja, da ostajajo čez noč v čitalnicah, knjižnicah in laboratorijih. Zato prostore puščajo odprte tudi ponoči. Nekatere univerze so priskočile na pomoč vsem pridnim mravljicam in uredili podobne prostore za dremež, kot da bi jih gledale spati na knjižničnih mizah, s torbami kot vzglavniki. Primere najdemo denimo na SCAD (Savannah College of Art and Design), University of Michigan, Saint Leo University na Floridi, University of California ali na University of Texas v Austinu. Seznam univerzitetnih »spalnic« je iz meseca v mesec daljši.

 

Kaj pa, če moj šef ne bi hotel niti slišati za krepčilni dremež ob delu?

  1. Če se bojite, da bi vaš šef vsakršno idejo zavrnil, predlagam, da mu dovolj subtilno posredujte informacije o koristih krajšega počitka. Posredujte mu znanstvene študije, primere dobre prakse ali nenazadnje ta zapis na blogu.
  2. Morda je šef dovolj odprt, da mu krepčilni dremež predstavite kot substitut odmora za malico. Prodajte idejo, da krepčilo ne pomeni nujno tudi hrane. Vsak potrebuje »svoje vrste odmor«. Opisani 20-minutni krepčilni dremež namreč odlično sovpade v 30-minutni odmor za malico.
  3. Poiščite somišljenike ali zaveznike, ki bi vas pri ideji podprli. Skupina pogosto doseže več. Če gre za enotno mnenje večine ali celotnega kolektiva, se zna vaš šef omehčati.
  4. Če je sestavni del vašega dela, da minuto pred koncem obvezne prisotnosti že stojite pred uro za službeno registriranje, raje opustite idejo.
  5. Izkoristite lahko tudi javni prevoz, če se vozite na delo z avtobusom ali vlakom. Ni ravno spanje na delovnem mestu, je pa vsaj pred ali po službi.
  6. V skrajnem primeru pa – čeprav vas nočem napeljevati k spanju na delovnem mestu, kjer se lahko končna z neprijetnimi posledicami – vam ostajajo zgolj različni izgovori za spanje, če vas pri tem zalotijo:
    • »Sploh nisem spal, ampak globoko razmišljal in meditiral.«
    • »Zadnje dni težko razmišljam z odprtimi očmi.«
    • »Če želite v podjetju imeti tak um, kot je bil Leonardo da Vinci, potem mi morate pustiti delati!«
    • »Vsekakor nisem kriv – avtomat za kavo se je pokvaril!«
    • »Tukaj je tak slab zrak, da kar skupaj padam. Tudi prezračevanje ne pomaga.«
    • »Na enem od zadnjih izobraževanj, na katerega ste me poslali, so nam svetovali, naj na vsake toliko časa za 15 minut zaspimo, da bomo zopet polni energije.«
    • »Pravzaprav nisem spal, samo opazujem zanimiv vzorec na moji pisalni mizi.«»A ste me res morali prekiniti?!? Malo je manjkalo, da bi našel rešitev za naš problem!«
Sleepy_at_desk2
Carpe diem in veliko spanja!