Imeti rad najbližje (2/5)

imeti rad najbliže ljubezen do sebe Mind Tectonica mindtectonica.si

Imeti rad najbližje

Odkrito lahko povem, da je bilo »Imeti rad najbližje« sorodnike še najtežje sestaviti med vsemi prispevki v tej seriji. Ne zato, ker ne bi znal (in prepričan sem, da znate tudi vi, morda še bolj navdihujoče), pač pa zato, ker smo si načinih in pozornostih, ki jih dajemo tistim, ki jih imamo najraje, zelo raznoliki.

To pa je lahko tudi glavni poudarek tega prispevka! Vsak izmed nas lahko našteje vsaj deset različnih načinov, kako pozornost izkazujemo. Okusna večerja, pripravljena doma posebej za partnerko ali partnerja (zagotovo veste, kaj so njene ali njegove najljubše jedi). Sprehod v dvoje. Ogled filma žanra, ki jo ima ljubljena oseba najraje (ja, vem, tudi meni niso romantične komedije pri srcu). Skupna rekreacija, obisk muzeja ali road-trip (popotovanje). Zavrteti glasbo, ki jo rad(-a) posluša. Masaža, ki jo za partnerja izvedete sami. Poljub za lahko noč ali v objemu zaspati. Vse je lahko izvrsten način za izkazovanje pozornosti.

 

Kaj pa otroci?

Seveda sem se pri tem osredotočil zgolj na partnerski odnos, tisti z otroci pa ste prav gotovo (na)vezani še na vaše malčke, nadobudneže, navihanke, odštekane najstnike ali celo odrasle otroke. Tudi tu paleta pozornost presega vse možne okvirje in jih je težko spraviti v odstavek ali dva – odvisno seveda tudi od starosti otrok. Vseeno pa velja splošno priporočilo – vsekakor še bolj kot pri partnerju – da je preveč pozornosti lahko tudi škodljivo za odnos. Govorim seveda o pretiranem nadzoru, upravljanju ali urejanju življenja zlasti odraslih otrok. Vaše navdušenje nad risbico ali odlično oceno ter skupno preživljanje prostega časa je nekaj čisto drugega kot urejanja vsakega detajla otroka-študenta (še posebej, če študira v drugem kraju).

 

80-letni znanstveni eksperiment

Poglejmo na znanstveni način, kako izkazovanje ljubezni najbližnjim lahko vpliva na vas in vam najljubše osebe. Harvardska raziskava The Study of Adult Development (The Grant Study) je ena najdaljših in najobsežnejših raziskav, ki se izvaja že skoraj 80 let. V njej so spremljali že več kot 720 oseb, skozi vsa leta njihovega življenja s številnimi vprašalniki o njihovih osebnih lastnostih, zdravju, okolju, pa tudi o odnosih v njihovih družinah, aktivnostih in delu.

Potrebujete dokaz, da je alkoholizem glavni dejavnik za ločitev? The Grant Study to potrjuje. Se sprašujete, zakaj vaš šef zasluži več kot vi, čeprav empirično potrjuje, da ima nižji IQ kot vi? Odgovor ponuja The Grand Study! A poglejmo morda bolj zanimive ugotovitve, ki se nanašajo na toplino in kakovost odnosov v družinskem krogu:

  • Osebe, ki so dosegle najboljše ocene pri meritvah o »dobrih odnosi«, so v povprečju zaslužile za 141.000 ameriških zelencev več letnih zaslužkov (v obdobju najvišjih osebnih plač, to je med 55. in 60. letom).
  • Osebe, ki so v otroštvu imele zelo dobre odnose s svojimi materami (beri: prejemale veliko topline), so v povprečju zaslužili 87.000 dolarjev več na leto v primerjavi s tistimi, za katere matere v otroštvu niso skrbele.
  • Osebe, ki v otroštvu niso imele tesnih stikov z materami, so bile v starosti precej bolj nagnjene k razvoju demence.
  • Pri osebah, ki so v otroštvu prejemale veliko skrbi in topline s strani svojih mater, se je izkazovala izrazita povezava pri njihovi učinkovitosti pri delu tudi v kasnejših obdobjih kariere.
  • Medtem ko tesni stiki in dobri odnosi z materami niso pokazali statističnih razlik v zadovoljstvu z lastnim življenjem v starosti, je vpliv očeta v otroštvu pokazal na bistveno manjše občutje tesnobe in zaskrbljenosti, večje zadovoljstvo na počitnicah in povečano zadovoljstvo z lastnim življenjem v starosti (pri 75. letih).

 

Strnjeno v eno, je glavni izsledek raziskave preprost: Dobri odnosi nas ohranjajo srečne in zdrave. Pika. Imeti rad osebe, ki nam pomenijo največ, in od njih prejemati enako ljubezen, izjemno vpliva na naše počutje in zdravje. Samota nas na drugi strani ubija: že v srednjih letih se delovanje možganov prej upočasni ali celo nazaduje, zdravje prej opeša in so dokazano manj srečnejši kot osebe z veliko družbenimi odnosi. Harvardska raziskava je dokazala tudi, da ni pomembno, ali ste poročeni in imate družino, temveč kakovost odnosov in dobrih stikov s tistimi, ki jih imate najraje. Zato negujte odnose z ljudmi, ki so vam najpomembnejši in ste zanje tudi vi najpomembnejši.

 

Zakaj je to tako težko doseči in je lažje spregledati pomembnost dobrih odnosov?

Kot Robert Waldinger, direktor raziskovalnega laboratorija omenjene študije, lepo pove v naslednjem filmu:

Smo le ljudje. Kar si resnično želimo, je hitra rešitev za vse, nekaj, kaj nam naredi naša življenja boljša. Odnosi pa so zmešnjava, težko delo in velika, dolgotrajna skrb za ohranjanje stikov.

 

Za konec morda še ta opomba: to besedilo je bilo napisano pozno zvečer … pravzaprav so že zgodnje jutranje ure. Tega ne omenjam zaradi opravičila za morebitne slovnične napake v tekstu, temveč zato, ker sem celo popoldne in večer svoj čas posvetil tistim, ki jih imam najraje. Hčerki spita že več ur, saj sta izčrpani od vseh aktivnosti in igre z njima – tako kot jaz. Moja draga je dežurna v službi, zato si pošiljava SMS sporočila kot dva najstnika. A ker bo že jutri doma, bom karseda poskrbel, da se ji trojno oddolžim – z masažo, z rižoto z morskimi sadeži in (vsaj) v objemu zaspati.  🙂

Pa vi – kaj boste sami storili za svoje najbližje? Kako jim boste izkazali, da jih imate radi?